Burger Landmarks

English AVSTRIJA    

 

Boštjan Burger - Burger Landmarks

Celovec (Klagenfurt am Wörthersee)

Virtualna ekskurzija :: Virtual excursion

virtualna ekskurzija

Burger.si je Mojaslovenija.si

Celovec (od leta 2008 poimenovano Klagenfurt am Wörthersee oziroma Celovec ob Vrbskem jezeru) je mesto v južni Avstriji in glavno mesto avstrijske dežele Koroške.
S 102.138 prebivalci (2021) je največje mesto na avstrijskem Koroškem in šesto največje mesto v Avstriji. Mestno območje se nahaja v središču Celovške kotline in obsega 120 km².
Celovec je bil prvič omenjen v dokumentu leta 1192/1199 in je bil v glavnem nepomembno tržno mesto, dokler ga leta 1518 Maksimilijan I. ni podaril koroškim posestvom. Ta donacija in poznejše protestantsko reformacijsko gibanje v 16. stoletju sta pomenila strm vzpon mesta: Celovec je postal prestolnica Koroške in postavljene so bile številne zgradbe, ki so še danes pomembne, na primer deželna hiša in stolnica.
Celovec je danes zaradi privlačnega mestnega jedra s trgi in starimi mestnimi zgradbami ter kulturne ponudbe in bližine Vrbskega jezera pomemben tudi za turizem.
Celovec se nahaja na Celovškem polju v središču Celovške kotline na nadmorski višinio 450 m in se razteza približno 15 km v smeri sever-jug in vzhod-zahod. Mesto pokriva tudi celoten vzhodni breg Vrbskega jezera.
Celovec je zgodovinsko, kulturno in politično središče Slovencev na Koroškem in je bilo sredi 19. stoletja vseslovensko versko-kulturno središče, kjer so v bogoslovju negovali slovenski jezik, v Celovcu pa je imela v letih 1851 do 1918 sedež Mohorjeva družba. Še danes imajo vse slovenske osrednje organizacije Koroških Slovencev svoj sedež v Celovcu. Posebnega pomena so slovenske založbe Drava, Mohorjeva založba in Wieser, ki nudijo širok spekter knjig v raznih jezikih in so usmerjene v medkulturni dialog. Ob avstrijskih izobraževalnih ustanovah sta v mestu slovenska otroška vrtca Mohorjeve in Naš otrok, slovenski/dvojezični osnovni šoli v Šentpetru in Mohorjeve ter 1957 ustanovljena slovenska gimnazija (Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu) in kasneje še dvojezična Zvezna trgovska akademija. Vsecelovška slovenska fara je posvečena svetemu Cirilu in Metodu. Posebnega pomena so tudi Slovenski znanstveni inštitut, Narodopisni inštitut Urban Jarnik ter Slovenska študijska knjižnica v Celovcu.
Jožef Stefan, Ingeborg Bachmann in Robert Musil so tri znamenite osebnosti, rojene v Celovcu. Mesto je dalo ime tudi enem izmed 191 otokov Dežele Franca Jožefa v Severnem ledenem morju, ki spada k Rusiji (rusko Остров Клагенфурт - otok Klagenfurt).
Etimološko je ime Celovec romanskega izvora in je v nemščino prišlo s prevodom iz slovenščine. Heinz-Dieter Pohl je jezikovno rekonstruiral nastanek slovenskega imena Celovec, prvič dokumentiran leta 1615 kot V Zelovzi. Izhodišče za to je bil romanski l'aquiliu s pomenom "kraj ob vodi" - vendar ne Vrbsko jezero, ampak reka Glan. Začetna romanska oblika je bila najprej preoblikovana v la quiliu in sprejeta v slovenščino.
Celovška legenda o ustanovitvi pripoveduje o zmaju, ki živi v močvirju in se je hranil z ljudmi iz okoliških vasi, ki so se mu približali. Pošast je bilo mogoče ubiti le z zvijačo: zgrajen je bil stolp, na vrhu katerega je bil kot vabo privezan vol, veriga pa je imela tudi velik trnek. Ko je zmaj prišel iz svojega močvirja, da bi pojedel vola, se je ujel na verigo in ga nato ubil. Ta legenda najde svoj heraldični izraz v mestnem grbu Celovca, svoj umetniški izraz pa v skulpturi Lindwurmbrunnenu postavljeni na Novem trgu v središču mesta.
 

Burger Landmarks / MojaSlovenija.si

Digitalizacija dediščine: (c) Boštjan Burger, (1993) 1996-2022