3D Stereo 360° (dela 2012/2015)

Za uporabo potrebujete napravo za navidezno realnost

HMD - Head mounted display for the virtual reality is needed

Med letoma 2012 in 2015 sem se podal v enega najzahtevnejših in hkrati najbolj vznemirljivih projektov svojega ustvarjanja: eksperimentalno snemanje 3D Stereo 360° panoram. To je bilo obdobje, ko VR tehnologija še ni bila del vsakdana, ko so bila očala za navidezno resničnost redkost, in ko je bilo treba večino postopkov snemanja, obdelave in prikaza razviti povsem na novo. Prav zato je bil ta projekt zame tako poseben – bil je potovanje v neznano, raziskovanje meja tehnologije in hkrati preizkus lastne vztrajnosti.

Stereoskopska fotografija me je vedno privlačila, ker posnema način, kako vidimo svet. Naše oči sta rahlo narazen, zato vsaka ujame nekoliko drugačen pogled. Ko se ti dve sliki združita v možganih, nastane občutek globine. V stereoskopski fotografiji to ponovim tako, da posnamem dve skoraj identični fotografiji, vsako iz perspektive enega očesa. Ko ju gledalec opazuje skozi ustrezno napravo, se v njem prebudi vtis tridimenzionalnosti.

To je osnovni 3D. A mene je zanimalo več. Želel sem preseči klasično stereoskopijo in ustvariti nekaj, kar gledalca ne postavi le pred prizor, temveč v središče prostora.

3D Stereo 360° je presežek zato, ker združuje dve zahtevni tehniki: stereoskopsko fotografijo in popolno sferično panoramo. To pomeni, da ne zajemam le dveh zamaknjenih slik, temveč celotno okolico v stereo paru. Gledalec se lahko ozira v vse smeri – gor, dol, levo, desno – in ves čas ohranja občutek globine.

V letih 2012–2015 je bila ta tehnika še v povojih. Programska oprema je bila omejena, strojna oprema še bolj, zato sem moral veliko stvari izumiti sproti. Vsaka panorama je bila rezultat natančnega načrtovanja, tehnične iznajdljivosti in potrpežljive obdelave. Včasih sem imel občutek, da se borim proti fiziki, optiki in tehnologiji hkrati, a prav to me je gnalo naprej.

Od vseh lokacij, ki sem jih dokumentiral, je bil Regijski park Škocjanske jame najtežji izziv. Jame so izjemno zahtevno okolje za kakršnokoli fotografijo, kaj šele za 3D Stereo 360°.

V njih sem se soočal z:

• skoraj popolno temo,

• ekstremnimi kontrasti,

• vlago, ki ogroža opremo,

• kapljanjem, ki lahko uniči posnetek,

• omejenim gibanjem,

• nevarnimi ali nedostopnimi perspektivami,

• in prostori, ki so tako veliki, da jih je težko zajeti tudi v klasični panorami.

Kljub temu sem v osmih mesecih intenzivnega dela uspel ustvariti popoln 3D Stereo 360° arhiv Škocjanskih jam. To je bil projekt, ki me je preizkusil na vseh ravneh – tehnično, fizično in ustvarjalno. A prav zato ga danes vidim kot enega svojih največjih dosežkov. V takšnem okolju je vsaka napaka v geometriji ali osvetlitvi lahko uničila stereo učinek, zato je bilo treba delati z izjemno natančnostjo.

Ko sem začel, so bile metode prikazovanja 3D vsebin še precej omejene. V preteklosti smo uporabljali:

• preprosta anaglifna očala z rdečim in modrim filtrom,

• polarizacijska očala,

• aktivna zaklopna očala,

• stereoskopske monitorje,

• dvojne projekcije.

Vsaka metoda je imela svoje prednosti in slabosti, a nobena ni omogočala popolne potopitve v prostor. Šele prihod HMD – Head Mounted Display naprav je stereoskopijo dvignil na novo raven. Ko sem prvič videl svoje 3D Stereo 360° panorame v VR očalih, sem vedel, da je to tisto, za kar sem delal. Končno je tehnologija ujela moj eksperiment.

VR očala omogočajo, da gledalec ne vidi le globine, temveč doživi prostor. To je tisto, kar stereoskopijo spremeni iz fotografije v izkušnjo.

Projekt 3D Stereo 360° je zame pomemben iz več razlogov. Tehnično je bil pionirski, saj sem ga ustvarjal v času, ko VR še ni bila pripravljena na takšne vsebine. Kulturno je dragocen, ker dokumentira slovensko naravno in kulturno dediščino v prostorski obliki. Osebno pa je dokaz, da lahko z vztrajnostjo, znanjem in strastjo dosežem nekaj, kar običajno zahteva velike ekipe.

Ta projekt je postal časovna kapsula, ki združuje tehnologijo, prostor in mojo osebno vizijo. Je dokument obdobja, ko sem prehiteval razvoj VR tehnologij in ustvarjal temelje za prihodnost prostorske dokumentacije.

avtor: Boštjan Burger